Temelji zdravja 9

SPANEC-TEMELJ REGENERACIJE IN ZDRAVJA – 2. del

Epidemija neprespanosti

Pred 100 leti so ljudje spali povprečno 8 ur , danes pa le še 6 ur . Telesa fizično ne obremenimo več toliko, kot nekoč, vendar je zato bistveno bolj utrujena naša glava.

Pomanjkanje spanja ima vpliv na:

  • slab imunski sistem,
  • nekatere vrste srčno-žilnih bolezni, kap in rakava obolenja,
  • vpliva na duševno zdravje (depresija, tesnoba),
  • vsebino koncentracije, spomin in sposobnost odločanja.

Med spanjem se možgani aktivno čistijo. Ne spimo zato, da bi le varčevali z energijo – spanje je čas intenzivnega popravljanja in regeneracije .

Počitek ni nagrada za delo – je pogoj, da sploh lahko delamo.

Koliko spanca potrebujemo?

Kdor si ne dovoli počitka, bo prej ali slej prisiljen v počitek.

Potreba po spanju je individualna, a splošna priporočila so:

  • novorojenček: 12–18 ur
  • otrok (3–5 let): 11–13 ur
  • mladostniki (12–18 let): 8,5–10 ur
  • odrasli: 7,5–9 ur

Manj kot 3 % populacije zmore dolgoročno delovati s 6 urami spanja brez posledice.

S starostjo se skrajša faza globokega spanja, ki je ključna za obnovo telesa. Težave dodatno poglabljajo bolečine, osamljenost, depresijo in neustrezno spalno okolje.

Faza spanja

Spanec poteka v ciklih (približno 90 minut):

  1. prehod v spanje,
  2. rahlo spanje,
  3. globoko spanje (regeneracija telesa),
  4. REM spanje (sanje, obnova možganov).

Najbolj regenerativen je globok španec, ki se zgodi pred 22.30 .
Idealno je, da gremo v posteljo med 21.30 in 22.00 .

Najbolj zdravo je prebujanje brez budilke ali v večkratnih 90 minutah (npr. 6.15, 7.45, 9.15), saj se tako prebudimo ob zaključku spalnega cikla.

Ko telo počiva, se začne zdraviti.  Spanec je naravni reset telesa in uma.

Najpomembnejše obdobje dneva: čas pred spanjem

Dan se psihološko in nevrofiziološko ne zaključi zvečer – tam se začne priprava na naslednji dan.
Zato so zadnje minute pred spanjem enega najpomembnejših delov dneva .

Živčni sistem si zelo natančno zapomni, v kakšnem notranjem stanju človek zaspi :
ali v občutku varnosti ali napetosti, sproščenosti ali nemira.
To stanje postane izhodišče za nočno regeneracijo in pogosto vpliva tudi na razpoloženje, zbranost in odzivnost naslednjega dne.

Pred spanjem se ni smiselno ukvarjati s tem, kaj še ni urejeno ali kaj bi bilo treba popraviti. Takšna mentalna aktivnost ohranja živčni sistem v stanju budnosti in pripravljenosti.
Zadne misli predno zadremate se lahko zadržujejo v podzavesti do 4 ure.

Veliko bolj učinkovito je, da se pozornost zavestno preusmeri v občutek notranje varnosti .
Zahvalimo se za današnji dan in zaprosimo notranji del da nas sprejme, ker v spancu smo najbližji najinem notranjem delu- kar mu duhovni mojstri pravijo najino sebstvo-utelešena ljubezen.
V spanju stopite v svet podzavestnega uma in v tem svetu boste pustili svoje vtise in dobili navodila za novi dan.

Zaključek – povabilo k zavestnemu počitku

Spanec ni razkošje in ni izguba časa. Je osnovna življenjska potreba in eden najmočnejših naravnih zdravil, ki jih imamo vedno na voljo.
Ko si dovolimo počitek, ne postanemo manj učinkoviti – postanemo bolj prisotni, bolj jasni in bolj živi.

Vprašaj se iskreno:
–Kako ravnam s svojim spanjem?
– Ali poslušam svoje telo ?

Vsak večer je nova priložnost, da se ustaviš, odložiš bremena dneva in se vrneš k sebi. Da ugasneš zunanje dražljaje in dovoliš telesu ter umu, da naredita tisto, kar znata najbolje – obnavljati, zdraviti in uravnavati.

Ko začneš spoštovati svoj spanec, začneš spoštovati sebe.  

Dober spanec čisti um, krepi telo in vrača stik s seboj.  In to je eden najtrdnejših temeljev zdravja. 
Privošči si počitek.