1 Krepitev imunskega sistema

Dihanje je refleksno povezano z imunskim sistemom. V predelu trebušne prepone (diafragme) se nahaja gosta mreža živčnih končičev in nevroreceptorjev, ki so tako tesno povezani z avtonomnim živčnim sistemom. Ta predel pogosto imenujemo tudi trebušno-medenični možgani .

Z zavestnim, globokim trebušnim dihanjem aktiviramo jedro telesa in mišico iliopsoas , ki je ključna za sproščanje stresa. Prav ta mišica je ena prvih, ki reagira ob nevarnosti in napetosti. Ko je dihanje pravilno, ostajamo večino časa v parasimpatikusu – stanju, v katerem se telo obnavlja, celi in zdravi.

2 Razstrupljanje telesa

Diafragma ni le dihalna mišica – deluje tudi kot notranja črpalka. Pri vsakem vdihu in izdihu masira notranje organe: jetra, vranico, želodec, črevesje in ledvice.

Mehansko gibanje:

-izboljša kroženje,

-pospešuje delovanje prebavil,

-pomagati odstraniti presnovne odpadke in toksine.

Če ne dihamo pravilno, jetra in drugi izločilni organi ne dobijo zadostne stimulacije. Lahko jemo še tako kakovostno hrano, brez pravilnega dihanja telesa pa ne izkoristimo njenega potenciala.

3 Spodbujanje limfnega in venskega pretoka

Limfni sistem je čistilni sistem telesa, a nima lastne črpalke, kot jo ima srce za kri. Deluje s pomočjo:

-mišičnih kontrakcij,

-pulzacije arterij,

-trebušnega dihanja .

Ko dihate diafragmalno, ustvarite učinek notranjega sesalca, ki potiska limfo proti prsnemu mezgovodu, od koder se izliva v venski sistem. Če tega gibanja ni, limfa zastaja, kar obremeni jetra, črevesje in imunski sistem.

Zato je za ljudi, ki se veliko sedijo, priporočljivo, da vsakih 30 minut vstanejo in vsaj pol minute globoko dihajo v trebuhu.

4 Prehrana medvretenčnih ploščic

Prsna hrbtenica je ujeta med rebro in se težje razgiba kot vrat ali ledveni del. Medvretenčne plošče se hranijo izključno z gibanjem – predvsem z razpiranjem reber ob dihanju.

Ko z dihom aktiviramo diafragmo in medrebrne mišice:

-se rebra razširijo,

-diski se lahko napolnijo s tekočino,

-hrbtenica ohranjanja prožnosti.

Brez tega postopoma prihaja do kifotične drže, ki jo pogosto pripisujemo starosti, a je v resnici posledica dolgotrajno nepravilnega dihanja.

5 Umirjanje uma in čustev

Duhovni učitelji že tisočletja učijo:
“Ko imaš pod nadzorom dih, imaš pod nadzorom življenje.”

Ko pozornost usmerimo na dih, se um naravno umiri. Ne moremo biti hkrati popolnoma prisotni v dihu in izgubljeni v mislih.
Dih nas vedno pripelje v tukaj in zdaj – v središče lastne moči.

Raziskave kažejo, da pravilno dihanje pomembno vpliva na zmanjševanje stresa, tesnobe in celo na preprečevanje številnih kroničnih bolezni.

6 Dihanje in energijsko telo

Dihanje ni hrana le za fizično telo, temveč tudi za energijsko telo . Okrog telesa obstaja energijsko polje (eterično ali pranično telo), ki povezuje fizično, čustveno in miselno raven.

Eterično telo:

-napaja fizično telo z energijo,

-je prenosnik čustvenih, miselnih in duhovnih vsebin,

-vsebuje energijski center (čakre, meridiane).

Način dihanja neposredno vpliva na to, koliko energije imamo. Trebušno dihanje človeka dobesedno napolni z energijo.

7 Dihanje in avtonomni življenjski sistem

Avtonomni življenjski sistem ima dve veji:

-simpatični sistem (aktivacija, akcija, stres),

-parasimpatikusa (sprostitev, regeneracija, zdravje).

Vdih spodbuja simpatikus, izdih parasimpatikus.
Z daljšim izdihom telo umirjamo. Z globokim in počasnim dihanjem uravnavamo srčni ritem, krvni tlak in hormonsko ravnovesje.

Dih je ena funkcija, s katero lahko zavestno vplivamo na avtonomni življenjski sistem .
S spremembo dihanja se lahko v nekaj minutah premaknemo iz stresa v stanje notranjega miru.