Vpliv misli in čustev na zdravje in bolezen
Vpliv misli in čustev na zdravje in bolezen
V prvem delu sem govoril o tem, kako je telesna, čustvena, miselna in energijska raven med seboj povezana.
Tokrat pogledamo globlje – v um , kjer se vse začne: v mislih, čustvenih in prepričanih, ki oblikujejo naše zdravje ali bolezen.
Ovoj uma – duhovni, holistični in znanstveni pogled
Po holistični in duhovni medicini je ovoj uma glavni vzrok bolezni .
Um uporablja naša čutila, da spoznava svet in sprejema informacije, vendar je subtilnejši od čutil .
Je področje občutkov, čustev in misli – informacijska raven človeka.
Vse, kar vpliva na um, vpliva tudi na telo .
Duhovni vzroki bolezni uma
Po duhovnih učenjih bolezni uma izvirajo iz dveh glavnih vzrokov:
a) Navezanost na materijo (misli, želje, čustva)
b) Odbojnost ali odpor (prav tako misli, želje, čustva)
Ko ne dobimo tistega, kar si želimo – ali ko dobimo tisto, kar nočemo – se v človeku rodijo notranji sovražniki:
jeza, pohlep, poželenje, navezanost, ljubezen, napaka, lenoba, obrekovanje, iskanje v drugih, egoizem.
Ti zastrupljajo um in vodijo v strah, sovraštvo, zamero, nemir, skrbi, žalost, trpljenje in bolezen.
Kaj lahko storimo, ko pridejo nizka čustva, ki ustvarjajo bolezni?
Povabimo svoje notranje prijatelje – srčne vrednote, ki nas krepijo:
ljubezen, nenasilje, mir, resnico, pravilno delovanje.
Te vrednote ustvarjajo značaj. Ko jih preučimo, spoznavamo, da iz teh vrednot razvijajo druge lastnosti: samozaupanje, discipliniranost, sočutje, potrpežljivost, razumevanje, ponižnost, hvaležnost, toleranco itd. Te vrednote ustvarjajo v umu mir, ki se širi na telo in energijski sistem.
Intelekt – nadzornik uma
Da bi spoznali in razvili srčne vrednote, moramo uporabljati intelekt , ki nadzoruje um.
Intelekt je subtilnejši od uma in nam omogoča razločevanje med resničnim in neresničnim, večnim in minimalnim, pravim in napačnim.
Ko je intelekt povezan z vestjo in prečiščen, lahko sliši notranji glas .
Ta sposobnost razuma prepozna negativna nagnjenja drugih ovojev telesa, še posebej uma.
Ko um uboga razum, se razvije značaj dober , ki odseva ljubezen in notranji mir.
Ko pa um nima kontrole, se razbohotijo želje, kar prinaša jezo, nemir, trpljenje in bolezni.
“Razum ima večjo vrednost od gole inteligence.”
Inteligenca deluje z informacijami, razum pa z razlikovanjem in modrostjo .
Čistost razuma je ključ do samospoznanja.
Ko ni navezanosti na materijo, ko pride tišina uma, lahko začutimo sebstvo.
Vloga misli in čutil
Vsaka misel pušča sled v umu.
Želje se porajajo iz vtisov ( doživljajev, občutkov, spominov), ki jih čutijo zaznavajo v zunanjem svetu.
Če pa čutila usmerja razum in jih obrne navznoter, se razvijata nenavezanost in notranji mir .
Z razumom izbiramo, katere vtise dovolimo v um – katere misli hranijo našo dušo in katere jo zastrupljajo.
Od razuma je odvisno, kakšno družbo izbiramo, kakšno hrano jemo, katere navade gojimo .
Duhovni učitelji poudarjajo:
“Pazi na svoje misli – tako kot na ključ.
Če um obrneš v pravo smer, se odkleneš v svobodo.
Če ga obrneš v napačno, postaneš suženj želja, čustev in bolečin.”
Misli vplivajo na čustveno, energijsko in fizično telo.
Če so negativne, zastrupljajo notranjost; če so čiste, zdravijo.
Notranji mir – zdravilo za um
Glavni vzrok psihofizičnih bolezni je nemir .
Tako uči duhovnost, in enako potrjuje sodobno znanost.
Nemir izvira iz želje – želje po tem, kar nimamo, ali strahu, da bomo nekaj izgubili.
Čutila so instrumenti uma, vse, kar skozi njih vnašamo, pa vpliva na kakovost misli.
Misli ustvarjajo občutke in želje, iz tega nastajajo čustva – blagodejna ali škodljiva.
To neposredno vpliva na psihofizično raven .
Rešitev?
Negovati notranji mir in zadovoljstvo.
Usmeriti misli v tisto, kar dviguje – v dobro družbo, knjige, meditacijo, hvaležnost, tišino.
»Cilj ni več informacij, temveč preobrazba – sprememba človeka v to, kar smo-ljubezen.«
Znanstveni dokazi o nadvladi uma nad materijo.
Znanost vse bolj potrjuje nadvlado uma nad materijo.
Epigenetika dokazuje, da naši geni ne določajo našega vedenja –
mi smo tisto, kar mislimo.
Naše misli in prepričanja oblikujejo biologijo.
Um preko čustev spreminja biokemijo krvi in s tem delovanje celic.
Kadar um deluje pozitivno, se sprožijo hormoni kot dopamin, oksitocin, vazopresin, rastni hormon – sproži se kemija ljubezni, radosti in rasti.
Ko pa deluje iz strahu, se sprožijo kortizol, citokin, histamin, norepinefrin – sproži se kemija stresa in bolezni.
Kdor obvlada svoj um, postane samobiolog – ustvarjalec lastnega zdravja.
S tem, kar vnašamo vase – skozi čutila, ki je hrana za umsko raven (misli in čustva) – ustvarjamo svojo notranjo kemijo, ki lahko izvira bodisi iz ljubezni bodisi iz strahu.
Če um vodi razum, se človek razvija v božansko bitje .
Če pa um vodijo čutila, se človek razvija v ujetnika nagona .
Zaključek – moč izbire
Čutila so instrumenti uma. Ko zavestno, preko razuma usmerimo čutila da vide in sliše dobro,
ko gojimo misli ljubezni, resnice in miru,
se spremeni kemija našega telesa – in s tem tudi naše življenje.
Zdravje se ne začne v telesu, ampak v umu.
Um, ki preko intelekta vidi ljubezen in resnico- ustvarja telo, ki sije od zdravja.
Ker je tematika TEMELJI ZDRAVJA izjemno obsežna, bom v naslednjem prispevku nadaljeval.